Selen je mikroelement, ki je sicer prisoten v zemlji. Odkrit je bil leta 1817, v zadnjih nekaj letih pa odkrivajo številne pozitivne učinke tega pomembnega minerala.
Pojavlja se v obliki seleno aminokislin kot sta selenometionin in selenocistein, nahaja pa se tudi v anorganskih oblikah kot sta natrijev selenid in natrijev selenat.
Potrebujemo ga za normalno delovanje nekaterih encimov, sodeluje v metabolizmu ščitničnih hormonov, celice pa ščiti tudi pred oksidativnim stresom.
Zakaj je selen za zdravje tako izjemen?
Epidemiološke študije kažejo, da ima selen direkten antikarcinogeni in zaščitni učinek. Še posebno učinkovito naj bi selen učinkoval na rakave celice na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo tudi, da ima selen pri zaščiti telesnih maščob pred oksidacijo sinergijski učinek s tokoferoli oziroma vitaminom E.
Po odobritvi Evropske agencije za varnost hrane, EFSA, za živila, ki imajo visoko vsebnost selena veljajo naslednje pozitivne funkcije selena:
- prispeva k ohranjanju zdravih las in nohtov
- ima vlogo pri delovanju imunskega sistema
- ima vlogo pri delovanju ščitnice
- ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom
Kdo ima lahko pomanjkanje selena in katere morebitne težave povzroči?
Selen v človeški prehrani nastopa kot mikrohranilo. Uporabljamo ga za odstranjevanje prostih radikalov in v drugih antioksidantnih encimih, igra pa tudi vlogo pri pravilnem delovanju ščitnice.
Rizične skupine za nezadosten vnos selena so osebe z enolično prehrano, strogi vegani in ljudje z nizkoenergijskimi dietami in dietami z malo beljakovin. Pomanjkanje selena se lahko pojavi pri pacientih z resno obolelim črevesjem. Poleg tega so v nevarnosti tudi ljudje, ki so odvisni od hrane, pridelane na zemlji, revni s selenom.
Pomanjkanje selena poveča možnost težav s srcem, bolezni ledvic, raka, arteroskleroze, lahko pride tudi do izgube las, sprememb na koži in neplodnosti. Hudo pomanjkanje lahko privede do nastanka Keshanske bolezni, ki je vrsta kardiomiopatije.
Priporočen dnevni odmerek za odrasle je 55 mikrogramov dnevno. Več kot 400 mikrogramov dnevno lahko pripelje do zastrupitve (selenoze). Zadostne količine selena dobimo v žitaricah, mesu, ribah in jajcih. Bogat vir selena so brazilski oreščki.
Živilo |
Vsebnost selena (µg) |
% PDV* |
telečja jetra |
30 |
55 |
sardele |
20 |
36 |
oves |
5 |
9 |
leča |
12 |
22 |
šparglji |
1 |
2 |
brazilski oreščki |
1917 |
3485 |
* PDV je priporočen dnevni vnos za odrasle. Za selen znaša 55 µg.
Viri:
Kohlmeier M. Nutrient metabolism. Food science and technology international series, VB, Elsevier, 2003.
Geissler C., Powers H. Human nutrition. VB, Elsevier, 2005.
D-A-CH Referenčne vrednosti za vnos hranil (Nemško prehransko društvo, Avstrijsko prehransko društvo, Švicarsko društvo za raziskovanje prehrane, Švicarsko združenje za prehrano), Bonn, Nemčija: 2000) [1. Slovenska izdaja: 2004]